Trenutno stanje energetskega trga
Po svetovni energetski krizi v letih 2021–2023 so se cene energentov v zadnjem obdobju umirile. Evropska komisija ugotavlja, da so veleprodajne cene plina in elektrike, ki so v krizi dosegale rekordne vrednosti, po letu 2022 postopno padle na bolj obvladljive ravni:contentReference[oaicite:0]{index=0}. Trenutno so ti trgi stabilni; veleprodajne cene ostajajo nekoliko nad zgodovinskimi povprečji, a se že dalj časa ne povzpnejo v ekstremne vrhove, kot je bilo v času krize:contentReference[oaicite:1]{index=1}. Ključni ukrepi v EU (napolnjenost plinskih zalog, raznolike dobavne poti) so vzdrževali stabilno oskrbo in preprečevali ponovni razcvet kriznih cen.
Cene energentov v sezoni 2025/2026
Razmere v Sloveniji odražajo ta umirjen trend. Po podatkih Statističnega urada RS je bila povprečna cena električne energije za gospodinjske odjemalce v 2. četrtletju 2025 0,196 €/kWh, kar je sicer 18 % več kot v predhodnem kvartalu, a še vedno nižja vrednost od vrhov v preteklem obdobju:contentReference[oaicite:2]{index=2}. Medtem Energetika Ljubljana navaja, da je letni strošek oskrbe s zemeljskim plinom za povprečno hišo (200 m²) znašal okoli 1.830 €, kar je 47 € manj kot leto prej:contentReference[oaicite:3]{index=3}. Tudi cene kurilnega lesa (drva in peleti) so se v zadnjih dveh letih nekoliko znižale ali ostale stabilne, zaradi česar so lesni energenti spet med cenovno dostopnimi možnostmi ogrevanja za gospodinjstva:contentReference[oaicite:4]{index=4}. Splošno gledano razlike med občinami (npr. pri daljinskem ogrevanju v Ljubljani, Celju, Mariboru itd.) izhajajo predvsem iz lokalnih faktorjev, medtem ko glavni trend za sezono 2025/26 ostaja umirjen in stabilen.
Ključni poudarki iz članka «Energetska kriza postaja stara zgodba» (24ur.com)
- Cenovna stabilizacija – Viri navajajo, da sta se ceni nafte in zemeljskega plina po obdobju ekstremnih nihanj »več mesecev poceni«:contentReference[oaicite:5]{index=5}. Po poročilu EC so se veleprodajne cene, ki so dosegale rekordne ravni konec 2022, v nadaljevanju stabilizirale na nižje in bolj predvidljive ravni:contentReference[oaicite:6]{index=6}:contentReference[oaicite:7]{index=7}.
- Ukinitev izrednih ukrepov – Med krizo so bile uvedene izredne regulacije (npr. omejena cena elektrike 77 €/MWh za obdobje zimo 2024/25), a jih bo vlada umaknila. Kot je potrjeno, regulacije cen elektrike ne bodo podaljševali, od marca 2025 pa se opušča tudi oprostitev določenih prispevkov (OVE/SPTE):contentReference[oaicite:8]{index=8}:contentReference[oaicite:9]{index=9}. To kaže na prenehanje kriznih intervencij.
- Večja tržna normalizacija – Zaradi ukrepov EU (popolne polnjenje zalog, diverzifikacija dobav) in nižjih svetovnih cen se trgi vračajo v običajno stanje. Pred zimo 2024/25 so bila plinska skladišča 95 % napolnjena, kar je preseglo cilj 90 %:contentReference[oaicite:10]{index=10}. Mednarodni mediji tako že povzema, da je »energetska kriza zgodba preteklosti«:contentReference[oaicite:11]{index=11}.
Primerjava z obdobjem energetske krize 2021–2023
Obdobje 2021–2023 je bilo zaznamovano z izrazito krizo energetskih trgov, ki jo je poganjala vojaška napetost in pritrjevanje ruskega plina. Veleprodajne cene plina in elektrike so tedaj dosegale zgodovinske vrhove, nato pa so se konec 2022 začele postopoma zniževati:contentReference[oaicite:12]{index=12}. Trenutno so cene znatno nižje kot v kriznih letih. Mariborski portal poroča, da sta po dveh letih krizne rasti cen energentov razmere v sezoni 2025/26 že stabilizirane:contentReference[oaicite:13]{index=13}. V primerjavi s prejšnjim obdobjem ni pričakovati novih pretresov – tržni mehanizmi delujejo v normalnem ritmu, zato so dobavljive količine in cene znova predvidljive, ne pa zanikrni skoki kot leta 2022–2023.
